Ker se lahko delamo, da smo nekje na morju. Ker pozabljamo na skrbi. Ker se vedno posvinjam s sladoledom. Ker so palme in. Ker nam sonce riše rokavčke. Ker nimamo jahte za na morje. Ker sede poslušat dalmatinske. Ker če greš na morje, diši po borovcih pa pečenih ribah. Ker je zrak po poletni nevihti najboljši in ker je sparjen zrak zadušljiv. Ker je lažje kolesariti, kot busariti. Ker zašvicaš že po prvem koraku. Ker je mesto polno. Ker bi šel lahko tečt, pa ne grem. Ker letos jem samo sadne kepice in lani ne nosim japank. Tudi betonsko poletje ni bed.
.
Nekaj vam moram priznati. Se še spomnite, kako glasno sem jokal o rumeni? Točno pred slabim letom dni. Naj vam povem, da se vojna sedaj končuje.
Rumeno pobarvane svetilke, lišaji na vejah, njeni čevlji, cvetoči regrat, logotip, izpran cvetni prah, stare limone, škarje ... so kar naenkrat postale nerazumno lepe stvari. Prav zaželjene.
Na piknikih mi čevapi s senfom še bolj teknejo. Senf je lepe rumene barve.
Pa, da ne bo pomote, rumeno barvanih hiš še vedno ne prenašam. Rumenih hiš pa res ne. Bee.
+Coldplay - Yellow.
